Stara oljka

Odion se je odločil, da obišče Asuan, saj je imel tam še neporavnane račune z enim izmed domačinov. Ko je opravil vse obvezno se je odpravil k stari oljki, ki mu je bila od vedno izjemno všeč. Tam je zagledal temnopolto dekle in moral je priznati, da ga to kar malce vznemirja. Rad je imel temnopolte ljudi predvsem zradi njihove ponižnosti in vzvišenosti, ki je pri njih skorajda ni bilo. Sedel je poleg dekleta in opazil njen sramežljiv pogled."Čakaš koga, ali si prišla le pogledat k dobri stari oljki?" je z nasmehom vprašal in se ozrl k njej.

"Aha." je kratko pokimal in se ozrl okoli, ko pa se je obrnil nazaj k njej se je zazrl v njene oči. Dekle se je očitno znebilo tiste sramežljivosti, ali pa jo je vedn imela le na začetku pogovora. Ni je poznal, zato ni mogel vedeti."Odion." se je nasmehnil in ji ponudil roko. Z nasmeškom se je zazrl v njene oči in ošinil njeno temnopolt. Črnci so mu predstavljali veliko večje zanimanje predvsem, ker jih je bilo veliko le kot sužnjev, kot povprečnih stanovalcev pa res malo.

Odion se je zazrl v ženske, ki so odhajale in kako je neka črnka precej presenečeno pogledala. Verjetno se je še vedno jemala kot manjvredno in ni mogla videti črnke z belcem, ali pa kaj podobnega. Ampak to ga res ni brigalo v tistem trenutku."Nisem iz teh krajev, ampak težko bi rekel, da sem prvič tu. Asuan sem obiskal že kar nekajkrat, saj v drugem primeru ne bi poznal dobre stare oljke." se je nasmehnil in se radovedno zazrl vanjo."Ti si domačinka, kajne?"

"Kako sploh je živeti tukaj? V Asuanu?" se je z zanimanjem zazrl vanjo, vendar je pogled kmalu preusmeril na ljudi okoli sebe in stavbe, ki so se razprostirale nasproti njih. Asuan mu je bil všeč, ampak nikoli tako zelo, da bi se preselil tja. Tam je bil redko, enkrat na pol leta, vendar je včasih to obžaloval."Ne, kje pa. Pravzaprav sploh nevem ničesar o trgovanju." se je namuznil in zamrmral:"Bojevnik sem in kadar nisem na dolžnosti veliko potujem. Obožujem potovanja, četudi se vedno znova rad vračam v Kairo." Sledil je njenemu pogledu k soncu in pomislil, da je dekle poleg njega verjetno precej bolj zasanjano, kot bi na prvi pogled dejal.

"Res? Torej to ni mesto zame. Obožujem hrup dolgo v noč...Verjetno sem eden izmed glasnejših ljudi." je z nasmehom na obrazu dejal in pomislil na dolge noči v Kairu, ki jih je včasih pogrešal, pa vendar ni mogel postati znan kot največji pijanec naokoli. Starejši bogovi se s tem nikakor ne bi strinjali."Bojevnik." je pokimal, kot bi hotel potrditi svoje besede ob njenem vprašanju."Ranili? Večkrat kot le enkrat." je zamrmral in si malce odgrnil tuniko, da je razkril dolgo, globoko brazgotino, ki mu je ostala od enega izmed hujih bojev."Četudi lahko umrem, obožujem bojevanje. To je verjetno edini trenutek, ko se počutim resnično živega."